Res je, kozarček piva vam lahko pomaga do lažje komunikacije v tujem jeziku

Kot kaže, zmerni odmerki alkohola v pivu pozitivno vplivajo na naše socialne sposobnosti ter nasploh sposobnosti komuniciranja z drugimi – tudi v tujih jezikih. Tisti, ki se učijo tujega jezika večkrat poročajo, da jim nizki odmerki alkohola pomagajo pri bolj tekočem govoru. To je do neke mere seveda logično, saj je dokazano, da nam kozarec piva ali vina lahko pomaga, da nekoliko omehčamo socialne zavore, ki nas obremenjujejo in zavirajo v našem vsakdanjem življenju.

Na drugi strani pa ima alkohol tudi dokazano negativen učinek na naš spomin, motorične funkcije ter pozornost. Vodi lahko tudi v prekomerno samozavest ter precenjevanje lastnih sposobnosti. Kako je torej zares – ima alkohol dejansko dober učinek na naše jezikovne sposobnosti, ali pa je to le hvala tistih, ki imajo po nekaj kozarčkih piva več poguma do govora? Da bi odgovorili na to vprašanje, so Britanski in Nizozemski raziskovalci opravili eksperiment. Študija je obsegala 50 nativnih govorcev iz Nemčije, ki študirajo na univerzi, ki je locirana na meji z Nizozemsko. Osebe so razdelili na dve skupini, prvo, ki je pila vodo ter drugo, ki je dobila alkoholno pijačo. Vsaka oseba je morala opraviti dvominutni razgovor v Nizozemskem jeziku. Količina alkohola, ki so ga osebe dobile, je bila določena na podlagi njihove teže.

Vse posnete odgovore sta pregledala in ovrednotila Nizozemska raziskovalca, ki nista vedela kdo je pred intervjujem užival alkohol. Individualne subjektivne ocene lastnega znanja pa so podali tudi sami udeleženci eksperimenta. Nepričakovano alkohol ni imel nobenega vpliva na njihove samo-ocene. Izkazalo se je, da osebe, ki so uživale alkohol, niso bile prav nič bolj zadovoljne s svojim nastopom kot tiste, ki so pile le vodo. Presenetljiv pa je seveda tudi rezultat, da so se osebe, ki so pred razgovorom spile alkoholno pijačo, odrezale bolje kot druga skupina. Nizozemski govorci so osebe, ki so uživale alkohol, ocenili kot bolj tekoče govorce s precej boljšo izgovorjavo.

Omeniti je potrebno, da so rezultati vseeno variirali na področjih slovnice, besedišča ter argumentacije. Ne nazadnje se s kozarčkom piva vseeno ne moremo čudežno naučiti tistega, kar se skriva le v knjigah.

Na tem mestu pa moramo opozoriti da imajo prevelike količine alkohola ravno nasproten učinek, zato se pred izpitom iz tujega jezika vseeno raje ne poslužujte te tehnike. Raziskovalci izpostavljajo, da so udeleženci pred razgovorom zaužili resnično majhno količino alkohola. Ker so ljudje, udeleženi v študiji, vedeli, da uživajo alkohol, tudi ni mogoče določiti, ali se je njihov govor izboljšal zaradi bioloških učinkov alkohola na telo ali pa zaradi psiholoških. Pretekle študije namreč kažejo, da se ljudje, ki uživajo placebo, obnašajo precej podobno kot tisti, ki ga dejansko – doživljajo pa tudi podobna občutja. Raziskovalci zato pozivajo k nadaljnjemu študiju placebo učinka, saj bo na ta način lažje rešiti relativni vpliv posameznikovih pričakovanj. Ugotovitve študije bi morale biti preizkušene tudi na drugih skupinah ljudi, saj ni nujno, da bi se vsi obnašali enako. Opisano teorijo pa do sedaj podpira še ena študija, izvedena v letu 1972. Slednja prikazuje, da manjše količine alkohola Američanom olajšujejo izgovorjavo besed v tajskem jeziku.

Kljub temu, da študija ni upoštevala posameznikovih osebnih okoliščin, čustvenega ter mentalnega stanja, avtorji menijo, da so njihovi rezultati pričakovani predvsem zato, ker alkohol zmanjša socialno nervozo, predvsem takšno, ki jo ima vsakdo pred govorom v tujem jeziku.